Golobček Drago

Pozimi smo na teraso postavili leseno hišico za ptičke in takrat je k nam začel prihajati golobček. Skrbno je čuval svoj teritorij in odganjal vse morebitne odjemalce. Na pomlad je še kar vstrajal, stopical  po ograji in nas opazoval. Drago smo mu dali ime. Vse bolj pogumen, nam je jedel tudi iz roke, otroka pa sta ga navdušeno hodila gledat in preganjat kadar sta se le spomnila. Bil je prva stvar, ki smo jo zagledali zjutraj in zadnja, ko smo šli spat. Kmalu smo tudi odkrili malo manj prijetno plat našega na novo nastalega prijateljstva. Ograja, na katero smo se naslanjali kadar smo uživali v razgledu, je bila na enkrat gosto posejana z drekci, ki so se na soncu fino zasušili. Toda nekako smo to vzeli v zakup, čiščenje pa je seveda pripadalo meni. Pred dnevi sem se po dolgem času naslonila na ograjo in presenečena ugotovila, da je čista. Zagledala sem Dragota kako je sedel na sosedini ograji in zrl vame z vprašujočim, kar malo užaljenim pogledom. Seveda, vmes so se zgodile počitnice, otrok ni več zanimal, hrane ni bilo več pa je spokal drugam. E moj Drago! "No food, no shit, ha?" Tako je to s prijatelji ja.



Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...