Ni ga čez komot

Po skoraj enem tednu brez avta, bi rada povedala, da na vse skupaj še zdaleč ne gledam samo skozi rožnata očala. Naštejem lahko vsaj tri situacije v zadnjih dveh dneh, ki niso bile ravno fajn.

NOT COOL: Ko imaš pred sabo dva sitna/lačna/žejna otroka na poti iz vrtca, v nahrbtniku pa vse drugo, samo rešilnega grižljaja ne. In ko tudi sladoled na pol poti ne odleže, veš da je res kriza.
NOT COOL: Ko preživiš do vrtca in nazaj pa še do studia in se pred vrati soočiš s tem, da si pozabil ključe. Se obrneš na levi nogi in hodiš, hodiš, hodiš nazaj... in dojameš, da bomo čez dva meseca veseli kakršnegakoli avta, samo da bo.
NOT COOL: Ko zatopljen v misli šibaš na železniško in te trije iz rtv-ja stisnejo ob steno z mikrofonom in kamero ter te sprašujejo kam gremo letos na dopust... To se tudi mi sprašujemo.

Če še slučajno niste opazili in vam je vseeno kakšno je vreme med tretjo in četrto popoldan (takrat mi hodimo proti vrtcu), naj vam povem, da se skoraj vsak dan ulije kot iz škafa.
Res nismo take face, da bi zdržali dva meseca čisto brez avta. Saj glavni point ni v tem, da se matramo, temveč, da se znajdemo. Zato smo danes na polno izkoristili sposojen avto. Zadnja dva dneva precej občutim posledice. Hoja, sonce in na novo postavljena organizacija, so naredili svoje. In ker sem zaradi novo nastale situacije že kar krepko v zaostanku z delom, je čas da se spet malo zaprem v studio.
Iz servisa se je vrnil moj šivalko, sem že pozabila kako je fajn, če dela tako kot je treba. Druga polovica tedna bo polna zanimivih srečanj, dve torbici se pripravljata  na odhod k novim lastnicam, po malem pa že sanjam kako bomo uredili studio. Danes sem se poslovila tudi od meni ljube rozaste dekce, ki je dobila svoje ime in žakeljček. Takole se je sestavilo...




Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...