Dopust v Domžalah

Ta vikend smo preživeli resnično sproščeno, saj se nam tokrat ni bilo treba spraševati kam bi se zapeljali. Minil je v znamenju spomina na otroštvo od  našega oldschool bazena, sladoleda v žogici, do risank Boleka in Loleka, Krteka in Smrkcev. Še zdaj imam polna ušesa Ai seu chi pego, največkrat si jo je izborila Elenca v hrčkasti verziji. Malo mi je bilo žal, ker v soboto nisem mogla na Umetniški sejem v parku Tabor,  je bila že sama misel na avtobus boleča. Smo pa zato malo pospravili omaro, kamor smo dolgo časa pospravljali vse kar drugje ni našlo mesta. To je hkrati vedno tudi priložnost, da najdeš stvari na katere si že zdavnaj pozabil, za otroka je pa to tako ali tako vedno žur.
Vreme nam je služilo, zato smo spakirali brisače in jo mahnili proti bazenu, ki mi vsakič res zavrti čas nazaj. Poleg tega, da je blizu, nas letna karta stane približno toliko kot en obisk v Atlantisu. Otroka se nista pustila prepričati, s sabo sta tudi tokrat želela vzeti dežnike. Prej kot na pol poti sta seveda pozabila na obljube, da jih bosta nosila sama. Medtem, ko je Tal ugotovil, da je dežnik lahko tudi senčnik, sem se v nekem trenutku zavedla, da hodim s Spidermanom nad glavo čez celo mesto. V resnici je bilo vseeno kako smešni zgledamo, ker nismo na poti srečali skoraj nikogar. Se pa ne spomnim, da bi na bazen šla kdaj z marelo.
Potem, ko me je danes zvečer sine vprašal, če je počitnic že konec, sem se šele zavedla, da smo ta vikend res preživeli tako kot na počitnicah. Pa še lepo posončeni smo vsi, ker smo malo pozabili na čas.
Dopust je res v glavi, vseeno kje ga preživiš.



Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...